Po slabem letu končno spet na bordu. Druščina 10-ih ljudi se je cel (sončen) dan preganjala po Kopah. Karta ugodna, snega dovolj (90cm!), po gozdu so morebiti drevesa malo pregosta, gužve nikjer.
Kaj bi si še boljšega želel?
Uradno: španski vetrci
Ko si star 3 leta: ta beli piškotki
Tako, kot so rekli včasih: pouhna usta, prazna rt
Kako pa jim pri vas rečete?
V prazničnih dneh je pri nas tradicionalna peka potice. In za v potico se od jajc porabijo le rumenjaki, beljaki pa ostanejo. Iz njih pa lahko narediš piškotke. Narediš trd sneg iz beljakov, vanj umešaš sladkor (na 1 beljak gre cca. 1,5 žlice sladkorja) in še kaj (npr. limonin sok, cimet, lahko jih potreseš z drekci aka mrvicami, lahko pa tudi ne…). Nato maso prelagaš na peki papir (lahko kar z žličko ali pa s pomočjo plastične vrečke, v kotu katere narediš luknjo, na zgornji strani pa navijaš kuhovnico, da potiskaš maso ven – skozi narejeno luknjico v kotu). Tako lahko oblikuješ kar te je volja. Običajno se delajo “zavojčki” (nekaj podobnega turbanu), če pa se malo igraš pa lahko tudi pišeš oz. narediš črke, risbice itd. Piškote nato daj na peč (če jo imate) ali pa v pečico (na zelooooo zeloooooo majhno temperaturo, ker se beljak lahko stopi; dobro je da pečico prižgeš, temperaturo pa vmes ugašaš…). Piškotki so nared, ko se strdijo (to traja cca 1 dan).
Bolj ko mesec se končuje, več stvari se vročih kuje…meaning: več se dogaja.
Končali smo s tečajem digitalne fotografije (dobila potrdilo
in kinder jajčka), sedaj se “mučim” s photoshop-om (in ne vem, če mi uspeva…), mimo sta že dva koncerta (eden z Odmevom na Glavnem trgu, eden s Cantemusom na Šutni), en HP prenosnik je na poti (the joy), potica se peče (letos jo bo končno lahko mami naredila, ker sem trenutno čist hin), potekajo vaje še za sredin koncert (mogoče dobite koncerti list za vpogled…), v četrtek grem na sneg (z vlakom se daleč pride)…pa zunaj je tako lepo, da me že skoraj srce boli, ker ne grem nič okrog…
V študencu veliko časa preživiš s svojimi sostanovalci. Življenje postane zanimivo iz čisto drugačne perspektive. Trenutno imamo razvado, da si pripovedujemo/beremo pravljice za lahko noč.
Včeraj je bila na jedilniku naslednja:
Fant poklekne pred svojo punco in jo vpraša tisto pomembno stvar: “Bi se poročila z mano?” In punca odgovori: “Ne.” Tako je fant živel srečno do konca svojih dni!
Prve tri ure so že za nami. Danes smo pregledali funkcije, opremo in delovanje fotoaparata (predaval Klemen), vem pa tudi kaj je kompozicija, kako izbirati motive in kako ugotavljati + in – na fotografijah (predaval Jaka).
Z Mojco sva naravnost uživali…sploh med odmorom, ko je Klemen na dan privlekel Domačico
ps. Jaka, sory, ampak si zmazan…sej vem, zaslonka premal odprta, čas prekratek… boš naslednjič sam ti na tapeti! hehe