In ne, ne govorim o prvem novembru

Za te zadnje oktobrske dni smo malce zboleli…ja dež, zmanjšana odpornost (zgleda), jutranja vožnja s kolesom na fax in še kaj, pa smo malo več poležavali. Čas smo si krajšali s spanjem, čvekanjem, kuhanjem čajčkov, igranjem računalniških igric (kaj smo otročji: Chicken Chase, 7Wonders ll) in hojo na stranišče

No, pa tudi nekaj filmov smo pogledali vmes…od slovenskih Dvojnih počitnic do Freedom Writers-ov, nekaj dram in akcij, pa tudi SLO film Od groba do groba. Kaj za vraga si je g. jan Cvitkovič mislil, ko je šel v stroške za ta film? Res ne vem. Glede na to, da sem lahko ob gledanju ležala obrnjena stran od ekrana, pa še vedno nisem nič zamudila…in glede na to, kak sinopsis je napisan na “uradni strani” filma…nekako vsega napisanega sploh nisem zasledila v filmu.

Ah, pa ti SLO filmi. Najboljši so “tastari” in mladinski. Ne vem, zakaj izgubljamo čas s prikazovanjem švoh prevoznih sredstev (ki so tudi pri nas že unikatni), čudnih familij in prizadetih ljudi, kjer se vsi pretepajo in… . No, nima smisla več izgubljati besed. Hvala bogu, da vsaj Gregor Baković igra, da smo film pogledali do konca, če ne…ga ne bi.

Upam, da si ga še niste pogledal