…okrogel in debel, se je skrival na otoku sredi oceana…no, sredi Ljubljane
toliko potk, ene široke, ene ozke, ene strme, druge položne, na vseh pa polno ljudi…sploh nisem navajena hodit na sprehod takole med zelenje in srečavat toliko čvek-sprehajalcev, kužo-sprehajalcev, tekačev, kolesarjev…jah, se vidi, da nisem ravno doma! In še dobro, da smo šli po napačni poti in najprej prišli na Šišenski hrib! Ker če ne, bi bil naš sprehod prepreprekratek.





