17. oktobra letošnjega leta sem se poročila, kar je bil kar pričakovan dogodek, glede na to, da se imava z Gregorjem res rada. No, poleg tega imava še Filipa!

Bil je najlepši jesenski oktobrski dan. Resnično! Če bi si zamislila kateri koli drug dan oz. soboto v oktobru, bi deževalo ali pa bi bilo tako mraz, da…ja…bi bil res mraz! Cel dan smo imeli sonce, toplo je bilo tja do štirih, potlej smo pa tako ali tako malo zaplesali in si ogreli pete.

Celotno sobotno dogajanje se je začelo ob osmih zjutraj v našem študentskem stanovanju v Rožni dolini, kjer smo vsi trije (že prej omenjeni) dobro pozajtrkovali. Okoli devetih smo dobili že prve obiske. Prišla sta fotografa: Klemen in Mojca. Skupaj smo popili skodelico čaja. Vmes sta prišli tudi že obe priči in kaj kmalu smo lahko pričeli z oblačenjem. Medtem se je pripeljal tudi že najin prevoz (bel Opel Kadett, letnik 1969). Z vso opravo na sebi in uro, ki je že nestrpno tik-tak-ala naš odhod, mi je ženin poklonil še krasen poročni šopek in že smo se peljali proti gradu. Ljubljanskem seveda. Civilna poroka se je začela ob 11.30 v grajski modri dvorani (na gradu imajo poroke natempirane kot po tekočem traku, prav smešno po svoje). Po civilnem obredu sva bila deležna dveh kil riža! Kam vse zaide ta riž…

Okoli 12.15 smo se civilno poročenca, priči in fotografa malo potuhnili…in šli v Trnovo, na Plečnikovo nabrežje. Tam smo se malo sprehodili, veliko smejali, objemali, lupčkali itd itd, potlej pa stvar nekako ponovili tudi na Metelkovi. Ja, kar med grafiti (Mojčina ideja…se je izkazala za zelooo dobro !). Ob 14.00 točno pa se pripeljali pred cerkev sv. Srca Jezusovega na Tabor, kjer so nas pričakali že vsi svatje, ki so z navdušenjem pričakovali glasno hupanje.

Naprej pa naslednjič (ko dobimo še drugi del uradnih fotografij, ane Klemen ).

Slike objave so delo Mojce. Najlepša hvala za tak lep spomin, Mojca! :*