No, pa ne preveč daleč še vedno smo v Rožni, še vedno v študencu, le dva nadstropja višje! Sprememba iz starega apartmaja je ta, da imamo na razpolago le eno sobo (in ne dveh), kuhinja in kopalnica pa sta ostali enaki. Ker je selitev iz večjega na manjše nekako bolj neprijetna kot iz manjšega na večje, sva z Gregorjem kar temeljito premislila kako in kaj ter vse skupaj dobro zrisala. Prerazporedila sva elemente, ki so nam na razpolago. Z omarami sva ustvarila pregradno steno, tako da imamo spalni del še vedno malo ločen od bivanjskega. Nekaj elementov pa smo tudi dodali: eno meter deset omaro za otroške cunje, pograd – še iz mojih časov, v kuhinji regal, iz katerega smo potegnili dve polici do kuhinjske omare in s tem ustvarili prostor za pečico in ribice zgoraj ter sesalec spodaj, v kopalnici smo dodali tri police za brisače in omarico, nočno omarični predalnik – za igrače, kupili pa smo tudi nizke plastične škatle za igrače, ki jih lahko praktično zapeljemo pod “kavč”. Spet sem obnovila moj šiviljski poklic in sešila nekaj praktičnih stvari: dve vrečki za trgovinske vrečke, dva žepka za otroške nogavičke ter zaveso za pregrado med “spalnim” in “bivanjskim” delom. Malo sem prikrojila tudi pregrinjalo za čez kavč, prevleke za poštre pa imam narejene že od prej.

Trenutno smo s postavitvijo in uporabnostjo prostorov kar zadovoljni, mi2 kot tudi otroka, ki imata še vedno dovolj prostora za vsakršne vragolije. Lažje tudi pečem pecivo, ker imam pečico na dosegu roke in mi ni potrebno več stopati na stol in kuhinjski pult, da dobim pekač iz pečice  še vedno imava tudi vsak svojo mizo za računalnik in učne pripomočke, tako da se nama ni potrebno meniti, kdaj se bo kdo učil, hehe.