Letos malce drugačno
>
Letos malce drugačno
>
Nov program Univerze v Ljubljani (za moške) na bolonjski način
Program študija:
Modul 1:
1. Naučiti se živeti brez mame (2000 ur)
2. Moja žena ni moja mama (350 ur)
3. Kako doumeti, da je nogomet samo šport (500 ur)
Modul 2:
1. Ne biti ljubosumen na svoje otroke (500 ur)
2. Ne govoriti neumnosti, kadar ima žena obisk (50 ur)
3. Kako obvladati sindrom TV daljinca (550 ur)
Bonus:
1. Ne urinirati mimo školjke (167 ur + praktični del)
2. Kako razumeti, da se čevlji sami ne pospravijo v omarico (800 ur)
3. Kako najti pot do koša za umazano perilo, ne da se perilo med potjo izgubi (500 ur)
4. Kako preživeti prehlad brez drame (100 ur)
Modul 3:
1. Kako zlikati srajco v manj kot dveh urah (praktični del)
2. Prebavljati brez riganja, medtem, ko ona pomiva posodo (praktični del)
Modul 4:
1. Začetna stopnja: gospodinjski aparati (prikaz z diapozitivi)
- ON……vklopi
- OFF…..izklopi
2. nadaljevalna stopnja: Moja prva Knorr juha, kako poskrbeti, da ne prekipi (praktični del)
TEME ZA DISKUSIJO:
(z obzirom na kompleksnost tem je lahko na razpravi največ 8 kandidatov)
Tema 1:
Likanje – od pralnega stroja do omare… ta skrivnosten proces
Tema 2:
Ti in elektrika – ekonomske prednosti, kdaj pokličeš mojstra
Tema 3:
Zadnje znanstveno odkritje- kuhanje in odnašanje smeti ne povzroča impotence
Tema 4:
Čeprav si z njo poročen, ji vseeno smeš kupiti rože (razgovor s psihiatrom)
Tema 5:
WC papir – ali papir sam zraste na držalu za papir?
Tema 6:
Kako spustiti pokrov školjke – korak za korakom (video posnetek s Harvarda)
Tema 7:
Deodorant – doziranje, uporaba (praktični del se izvaja na prostem)
Tema 8:
Osnovna razlika med košaro za umazano perilo in tlemi (laboratorijski poskus)
Tema 9:
Moški kot sovoznik – ali je genetsko možno, da ne komentira, ko ona parkira?
Tema 10:
Komunikacija: mentalne vaje za razumevanje: Če je nekaj v predalu, se ne sprašuje >v katerem?<, ampak poskušaš najti sam.
Tema 11:
Ali lahko skodelica za kavo sama poleti do pomivalnega stroja? (praktični del vodi David Copperfield)
…smo preizkušali ljubljanske “peš poti”. S kolesi smo se peljali po delu Poti ob žici in se vmes ustavili na Koseškem bajerju. Nastavljali smo se sončku, sedeli na listju, opazovali vodni ekosistem, tako floro kot favno
, spuščali zmaja (ko se je veter odločil, da malo popiha), se crkljali in predvsem imeli luštno!
Trenutno pa reeeeeeeees že grozno čakamo sneg!
No, pa ne preveč daleč
še vedno smo v Rožni, še vedno v študencu, le dva nadstropja višje! Sprememba iz starega apartmaja je ta, da imamo na razpolago le eno sobo (in ne dveh), kuhinja in kopalnica pa sta ostali enaki. Ker je selitev iz večjega na manjše nekako bolj neprijetna kot iz manjšega na večje, sva z Gregorjem kar temeljito premislila kako in kaj ter vse skupaj dobro zrisala. Prerazporedila sva elemente, ki so nam na razpolago. Z omarami sva ustvarila pregradno steno, tako da imamo spalni del še vedno malo ločen od bivanjskega. Nekaj elementov pa smo tudi dodali: eno meter deset omaro za otroške cunje, pograd – še iz mojih časov, v kuhinji regal, iz katerega smo potegnili dve polici do kuhinjske omare in s tem ustvarili prostor za pečico in ribice zgoraj ter sesalec spodaj, v kopalnici smo dodali tri police za brisače in omarico, nočno omarični predalnik – za igrače, kupili pa smo tudi nizke plastične škatle za igrače, ki jih lahko praktično zapeljemo pod “kavč”. Spet sem obnovila moj šiviljski poklic in sešila nekaj praktičnih stvari: dve vrečki za trgovinske vrečke, dva žepka za otroške nogavičke ter zaveso za pregrado med “spalnim” in “bivanjskim” delom. Malo sem prikrojila tudi pregrinjalo za čez kavč, prevleke za poštre pa imam narejene že od prej.
Trenutno smo s postavitvijo in uporabnostjo prostorov kar zadovoljni, mi2 kot tudi otroka, ki imata še vedno dovolj prostora za vsakršne vragolije. Lažje tudi pečem pecivo, ker imam pečico na dosegu roke in mi ni potrebno več stopati na stol in kuhinjski pult, da dobim pekač iz pečice
še vedno imava tudi vsak svojo mizo za računalnik in učne pripomočke, tako da se nama ni potrebno meniti, kdaj se bo kdo učil, hehe.
Ja! Prvič in upamo, da ne zadnjič. Zdomci smo končno dobili priložnost, da se izkažemo!
Na eno hladno sredo konec julija smo se na hitro zmenili, naredili sendviče in sok ter se zapeljali do Slavkovega doma na Golem brdu. Ja, šli smo na sv. Katarino. Luštna sprehodna pot po gozdu, primerna tudi za otroke. No, s sabo smo imeli tudi Markota, ki je z veseljem ponesel kakega otroka, ko so bile noge že zmatrane!
Mesto Vrbnik leži na jugovzhodnem delu otoka Krk. Vožnja do tja je dokaj ugodna, saj so ceste lepe, naš pikaso pa ima klimo
Nekako smo izlet (na tisti dan z burjo…beri post morje 2011) načrtovali na drugo destinacijo – v samo mesto Krk, a smo le to spremenili zaradi obilne gneče na cesti že pred samim mestom Krk, ki je nastala zaradi Krčkega sejma, ki se je odvijal ravno tisti dan. Zato smo se kaj hitro odločili za Vrbnik in nato kopanje v Klimnem. Fina stvar je bila, da se vpliv burje sploh ni tako poznal, kot se je na celini, tako da smo še ta “pokvarjeni” dan dobro izkoristili!
ps.: no, Klimno, zabavno…samo mami je pol prala
S pehtranom sem imela zadnjič opravka, ko sva z mamo kuhali štruklje. To je že res, uf, kar par let nazaj!
Pa mi je spet prišel pod roke.
Veselo na delo!
Ločimo rumenjake od beljakov štirih jajc in kar takoj
naredimo sneg, da nam ni potrebno pomivati metlic mešalnika. Nato se lotimo rumenjakov, katerim dodamo 20dag sladkorja in en zavojček vanilin sladkorja. Dobro spenimo. Počasi prilijemo 1dl mleka in 1dl olja, potlej pa še 20dag moke s pecilnim praškom. Pehtran operemo in oberemo iz stebelc. Naj ga bo za 3 velike pesti. Po želji ga lahko še malo nasekljamo in dodamo zmesi. Na koncu z metlicami ročno umešamo še sneg. Maso vlijemo v namazan pekač in pečemo kakih 20min na 180 stopinj ogreti pečici. Ko je pecivo pečeno, ga stresemo iz pekača, prerežemo in namažemo z eno kislo smetano. Za kako urco postavimo v hladilnik in nato narežemo na kocke. Wala!