…smo preizkušali ljubljanske “peš poti”. S kolesi smo se peljali po delu Poti ob žici in se vmes ustavili na Koseškem bajerju. Nastavljali smo se sončku, sedeli na listju, opazovali vodni ekosistem, tako floro kot favno 
, spuščali zmaja (ko se je veter odločil, da malo popiha), se crkljali in predvsem imeli luštno!
Trenutno pa reeeeeeeees že grozno čakamo sneg!
Mislim, da smo si letos izbrali najlepše vreme! V celih 14 dneh smo imeli 5 minut dežja in slaba dva dneva burje, ravno prav, da je spihala ozračje in zbistrila vodo. Ni boljšega!
ps.: tisti dan z burjo smo izkoristili za izlet na Krk. Pogledali smo si mesto Vrbnik in se kopali v Klimnem. Slike še pridejo.
Kazalo je, da bo vreme res zdržalo še celo dopoldne in del popoldneva, zato smo se prejšnjo soboto (spet s sosedovo Zojo) odpravili na izlet – na Veliko planino. Pot čez Korošico je bila kar dolga in naporna, a ker so otroci nosili ruzake…ja ja, sej se hecam. Šli smo na ta deseto gondolo in še s sedežnico po vrhu…na vrh! Aaaaa, kak svež zrak! Zgoraj smo se razgledali po bližnjih še sneženih gorah, v dolino pa se je zaradi velike vlage slabo videlo. Pa nič zato, otrok itak te stvari še ne zanimjo toliko.
Čeprav je mladina dokaj sama hodila (no, razen Nace), nismo rabili preveč časa, da smo prišli do planinskega naselja. Vmes smo si seveda nabrali zalogo kamnov, da smo jih lahko potlej pometali v “velike luže”.
in pojedli slastne sendviče. Malo smo ohladili noge in ker otroci niso nič pri miru in ker se je že bližala ura počivanja smo se kar odpravili naprej oz. nazaj. Pogledali smo si še kapelico in kar hitro stopili v korak, da smo ujeli sedežnico ob 13.15. Oblaki so se zbirali in veter je že kar lepo pel. Kot naročeno pa še nekdo iz Šimnovca zakliče, da bo gondola odpeljala kar ob pol dveh, ker se bliža slabo vreme. Ni boljše!
Tako smo naredili prav lep izlet, zagotovo ne naš zadnji!
ps.: s Photoshopom se je igral moj mož
Po skoraj točno 9 mesecih nas je spet obiskal Klemen! Da vas spomnim: nazadnje je bil tu, ko naš Nace še ni dopolnil enega meseca KLIK. S svojimi zvitimi tehnikami: najprej so tu očala (s katerimi preusmeri pozornost in mu nekako uspe, da se tudi mali otroci ne bojijo navezati stika) potlej pa še črna škatlica, ki se ji reče fotoaparat (ki ga da najprej za igračo, da potlej otrok ne zanima več, ko je fotoaparat na delu), preusmeri pozornost in ustvari sproščen občutek med otroci.
No, dovolj besedi, kajne! Uživajte v slikicah!
Ps.: količina slikic je zelo velika! Razlog: vse so mi takooo všeč! Hvala Klemen, spet
Praznovali smo Filipov drugi rojstni dan! A ne gredo “leta” hitro?
Bili smo polno zasedeni. Za vikend: v soboto “Kočevski”, v nedeljo smo bili v Stranjah, v ponedeljek sta se oglasili Klara in Ida, v sredo pa Peter s Tino. Praznovanje in pol!
No, pa smo preživeli 
hehe
Najbolj vesel pa je bil slavljenec!
Igramo se z vsem, kar nam je pri roki če pozorno poslušate v ozadju lahko slišite Filipa. Kdo ugotovi kaj počne?
Kot se nekateri še spominjate, smo na natečaju Škisova štorklja poželi največ nagrad. Ena izmed njih je bil tudi “darilni bon” Aqamanie za 10 urno vadbo malčka v Atlantisu. Ne boste verjeli, prav uživali smo. Glede na to, da je Nace še premajhen, da bi si plačal vstopnino, ati in mami imata pa zaradi Filipovega tečaja zastonj, smo kar vsi štirje 10 četrtkov zapored hodili namakat naše noge, roke in še kaj.
Petra, naša “trenerka”, je s seboj vedno prinesla polno košaro raznoraznih pripomočkov, ki so spodbujali malčke, da so se polivali z vodo po rokah, po laseh, čez učke, da so sami hodili v vodi in pred sabo vozili čolne, iskali račke in ribice ter jih varno prepeljali do obale, da so šofirali avto z volanom, počofotalil pod tunelom, se potapljali, plavali s pomočjo črva, rokavčkov, deske in plavalnega pasa. Predvsem je bil namen, da otroci uživajo in se čim manj ozirajo na vodo v smislu, da bi jih motila. In nam je kar uspelo, čeprav nekako tudi že prej nismo imeli problemov.
Naučili pa smo se tudi plavanja žabice, seveda tako, da smo Filipu premikali roke in noge, a namen je, da nam pusti. Torej, bil je res priden, vsi skupaj smo uživali in se zabavali!
Dedek Mraz je že med nami!
Slikala sem dva njegova pomagača:
Že nekaj časa ne nosimo kratkih hlač. Na žalost! Malo spomina na tiste “kratke” čase, ko smo:
- kupili krede
- počivali na sončku
- prvič v roke vzeli žlico
- bili mokri
- šli na Sv. Primoža
- se smejali in imeli radi
- se crkljali in končno zaspali
