Zopet se je začelo redno študijsko leto in s tem uvodna predavanja, nova znanja, novi profesorji in nove skrbi. Biologi (morfologi)  v tretjem letniku dobimo zanimive predmete, kot so FiFi, ZoFi, PAV idr. No, pač, fakulteta skrbi za dobro vzdušje med študenti že s samimi imeni predmetov. Seveda so zgoraj napisane besede (če jim lahko tako rečemo) krajšave za FitoFiziologijo, ZooFiziologijo in Primerjalno Anatomijo Vretenčarjev. Prikupno, ne? lol

Po urniku so se nam v tem tednu začele tudi vse vaje. Seveda s polno paro. Tako, da že malo težko sledim, ko nam poturijo toliko novih informacij na enkrat, zraven je potrebno štelat mikroskop ali še kak drug malo bolj zahteven inštrument, pa še pisat v skripto, risat protokol…no, vsaj dolgočasim se ne pri PAV-u smo se začeli pogovarjati o embrionalnem razvoju. Torej o tipih blastul in načinih blastulacije. Po domače, o jajcih in kako se iz njih kaj izleže.

Glede na to, da ima naša mama doma kure v kokošnjaku in da jih na vsake toliko časa zakoljemo (pač pride njihov čas) bi se že lahko naučila, kako gredo te stvari pri njih. No, pa sem se šele sedaj. Če pogledamo kurje jajce nam jajčno celico predstavlja SAMO rumenjak, saj imajo ptiči polilecitalna jajca (kar pomeni, da imajo veliko rumenjaka…v nasprotju z nami, sesalci, ki imamo oligolecitalna jajca - z malo rumenjaka, ali pa z dvoživkami, ki imajo mezolecitalna jajca - nekje srednjo količino). Pri žabjem mrestu tako lahko opazujemo ogromno število jajc, vsako posebej v celoti predstavljajo jajčno celico (v kateri je TUDI rumenjak). Iz tega sledi, da rabi organizem za svoj razvoj neke zarodne celice + hranila, ki nam jih predstavlja rumenjak. In, če ste kdaj že razbili kokošje jajce, ste lahko na njem opazili ali malo belo pikico, malo rdečo pikico ali pa malo črno pikico. Črna pomeni, da se je v kokošnjaku nahajal tudi petelin bela pikica so tiste prej omenjene zarodne plasti, rdečo pikico pa kokošja jajčna celica lahko pridobi ob potovanju skozi jajcevod. Gre za malo krvavo kapljico, ki je posledica ranice v kokošjem jajcevodu. No, pa ne boste vprašali od kje potlej dobimo beljak oz. kaj nam sploh predstavlja? Tudi, če ne: beljak so želatinozni ovoji, ki jih jajce pridobi ob potovanju skozi jajcevod. Na koncu se obda z mlečno belo membrano, na katero pa se naloži še lupina. Vsa stvar od začetka ovulacije traja samo 24 ur. Od tega se jih 20 porabi samo za nalaganje lupine. Torej se jajčna celica razvija astronomsko hitro. Še dobro, zato pa imamo sveža jajca vsak dan

“V sredini marca 2008 bo v prostorih Oddelka za Biologijo Biotehniške fakultete, nasproti Živalskega vrta, ponovno organizirana razstava eksotičnih živali BIOEXO 2008 v organizaciji Društva ljubiteljev eksotičnih živali. Na razstavi bodo živali slovenskih gojiteljev in ljubiteljev (kače, kuščarji, želve, pajki in drugo), tokrat bomo za popestritev dodali tudi eksotično akvaristiko. Ljubljanski Botanični vrt pa sodeluje s svojimi sredozemskimi rastlinami in sočnicami, ki napolnijo celoten veliki rastlinjak z enkratno kombinacijo eksotičnih rastlin in živali. V okviru razstave bomo organizirali različne delavnice za otroke, fotografski natečaj in še kaj. Delavnico “Odpravljanje predsodkov pred živalmi” bo v nedeljo in ponedeljek ob 11.uri vodil Rudi Ocepek. Prireditev bo trajala tri dni - od sobote do ponedeljka, to je od 22. do 24. marca 2008, odprta pa bo od 9. do 19. ure.

Društvo ljubiteljev eksotičnih živali“

Ja, skratka, g. Rudi Ocepek je bil lani na enem naših predavanj za zoologijo. S seboj je seveda prinesel dve kači, enega škorpijona in ptičjega pajka. Pa smo se šli igrico: preganjamo strah pred živalmi. Stvar je zelo zanimiva! Se vidimo?

(najbolj smešna) beseda dneva: gutaperča. Snov naj bi bila posušen mleček iz nekih tropskih rastlin, podobna kavčuku. Zanimivo

In končno sem si sestavila celoten pribor za vaje: huda pinceta, doma narejena “igla” (kemik + šivanka), igla kot del injekcije in žiletke.