Kraški svet tukaj kaže svojo največjo mojstrovino, kjer se med pobočja Slivnice in Javornikov ujame voda in čez čas presahne – Cerkniško jezero. Res, da imamo v Sloveniji še nekaj podobnih (Petelinje, Pavško in Pivško jezero), a to je največje, saj obsega od nekje 20 do 24 km^2, ko je polno. Jezero se napolni v kakem tednu, izprazni pa v treh. Voda se na področju zadrži kar 9 mesecev. Zato si lahko predstavljate, da morajo biti rastline in živali na tem področju, ki je načeloma ugodno za življenje prav zaradi obilice vode, izredno prilagodljive na samo presihanje, ki v ekosistemu pomeni motnjo.

No dovolj o ekologiji…če bi radi o tem izvedeli kaj več, se lahko vpišete na BF, oddelek za biologijo hehe

Na kratko še o dogajanju: ker sem ta teren zamudila lani (nekako je bil Nace takrat star dobra 2 meseca), sem se letos priključila boloncem, ki pa so bili prav fina druščina! Smo se napeli in naplesali, res luštno smo se imeli. Predvsem moram pohvalit tudi naš strokovni kader: prof. Alenko Gaberščik, docentko Matejo Germ in tehničnega sodelavca Dragana. Veliko so pripomogli k povečevanju znanja v naših možganih z zanimivo oblikovanimi delovnimi skupinami, razgibanim delom, veseljem do skupnega teamskega dela in vključevanjem v samo druščino nas študentov.

Hvala za lep in poučen teren!

No, veliko zanimivega! Voda je fina, trenutno ima kakih 16 stopinj, pot je prvih 20 minut do pol ure primerna celo za vozičke (seveda z velikimi kolesi!), nato pa za razgibane noge, ki si ne bojijo malo zagazit v vodo. Neki predeli so primerni tudi za kopanje, saj je na razpolago kar nekaj lepih tolmunčkov, voda pa tudi ni prehitra. Seveda, če prejšnji dan ne dežuje

kako so števila povezana z naravo oz. kako je narava povezana s števili…

Nature by Numbers from Cristóbal Vila on Vimeo.

No, da preidemo k bistvu: gre za v maščobi topen vitamin po imenu vitamin D ali strokovno kalciferol. Zadolžen je za absorpcijo kalcija in fosforja v prebavilih, s čimer posredno uravnava rast in popravlja kosti. Dve najpomembnejši obliki tega vitamina sta ergokalciferol (D2) in holekalciferol (D3), obstajajo pa še tri: D1, D4 in D5.

Da otroške kosti ne bi bile rahitične, v starosti pa ne bi radi zboleli za osteomalacijo, moramo dnevno zaužiti potrebno količino vitamina D. Nahaja se v kvasu, jajčnem rumenjaku in ribjem olju, dodajajo pa ga tudi mleku. Lahko pa se tvori v naši koži s pomočjo sončne obsevanosti. Ker ne jemo vsak dan lepo kuhanih jajčk in pečenih ribic, moramo pa vsaj skrbeti za dovolj sončnih žarkov, da pridejo do naše kože. Torej, če je le lep dan, ne lenarimo po posteljah in tečnarimo okrog po hiši. Toplo se napravimo in hop na zrak!

A te skrivnosti je z današnjim dnem konec! Prerezali smo zobno pasto. Enkrat, dvakrat, trikrat…in…razočaranje. Nobenih skritih prostorčkov za različne barve, nobene folije, nič posebnega, samo spacarija.

Argh, so much about science.

Po urniku so se nam v tem tednu začele tudi vse vaje. Seveda s polno paro. Tako, da že malo težko sledim, ko nam poturijo toliko novih informacij na enkrat, zraven je potrebno štelat mikroskop ali še kak drug malo bolj zahteven inštrument, pa še pisat v skripto, risat protokol…no, vsaj dolgočasim se ne pri PAV-u smo se začeli pogovarjati o embrionalnem razvoju. Torej o tipih blastul in načinih blastulacije. Po domače, o jajcih in kako se iz njih kaj izleže.

Glede na to, da ima naša mama doma kure v kokošnjaku in da jih na vsake toliko časa zakoljemo (pač pride njihov čas) bi se že lahko naučila, kako gredo te stvari pri njih. No, pa sem se šele sedaj. Če pogledamo kurje jajce nam jajčno celico predstavlja SAMO rumenjak, saj imajo ptiči polilecitalna jajca (kar pomeni, da imajo veliko rumenjaka…v nasprotju z nami, sesalci, ki imamo oligolecitalna jajca – z malo rumenjaka, ali pa z dvoživkami, ki imajo mezolecitalna jajca – nekje srednjo količino). Pri žabjem mrestu tako lahko opazujemo ogromno število jajc, vsako posebej v celoti predstavljajo jajčno celico (v kateri je TUDI rumenjak). Iz tega sledi, da rabi organizem za svoj razvoj neke zarodne celice + hranila, ki nam jih predstavlja rumenjak. In, če ste kdaj že razbili kokošje jajce, ste lahko na njem opazili ali malo belo pikico, malo rdečo pikico ali pa malo črno pikico. Črna pomeni, da se je v kokošnjaku nahajal tudi petelin bela pikica so tiste prej omenjene zarodne plasti, rdečo pikico pa kokošja jajčna celica lahko pridobi ob potovanju skozi jajcevod. Gre za malo krvavo kapljico, ki je posledica ranice v kokošjem jajcevodu. No, pa ne boste vprašali od kje potlej dobimo beljak oz. kaj nam sploh predstavlja? Tudi, če ne: beljak so želatinozni ovoji, ki jih jajce pridobi ob potovanju skozi jajcevod. Na koncu se obda z mlečno belo membrano, na katero pa se naloži še lupina. Vsa stvar od začetka ovulacije traja samo 24 ur. Od tega se jih 20 porabi samo za nalaganje lupine. Torej se jajčna celica razvija astronomsko hitro. Še dobro, zato pa imamo sveža jajca vsak dan

Društvo ljubiteljev eksotičnih živali“

Ja, skratka, g. Rudi Ocepek je bil lani na enem naših predavanj za zoologijo. S seboj je seveda prinesel dve kači, enega škorpijona in ptičjega pajka. Pa smo se šli igrico: preganjamo strah pred živalmi. Stvar je zelo zanimiva! Se vidimo?

O življenju na začetku vedno začnemo razmišljati filozofsko oz. nebiološko, vsaj jaz. Kaj je živo? Človek. Vse in nič! Vedno manj… Ljudje smo delavci stvari, ki naj bi bile nežive. Vsi in vse naj bi bilo narejeno iz neživih snovi, ki pa v simbiozi in pravilnem spajanju “delujejo” -> živijo (npr. človek). Življenje je nekaj, česar se ne da opisati z besedami, čeprav je beseda. Je čudež, je možnost…je nekaj, kar poznamo vsi ljudje…in drugi “živi”. Saj ga le ti posedujejo. To je njihova, naša skupna lastnost: biti živ. Moja definicija živega: živo je vse, kar ima lastnost živega. Vprašanje: je drevo živo? Da. Je deblo drevesa živo? Da. Je prevodni floem živ? Da. Je les živ? Hm…ne? Zakaj ne? Kaj pa: je celuloza živa? Je glukoza živa? So atomi ogljika živi? So elektroni atoma živi? Zakaj pa ne? Saj s seboj “nosijo” energijo. Torej živijo. Po tem takem bi bila vsa vprašanja o tem, kakšni so kriteriji in kdo in kaj je sploh živ odveč. Vsi bi vedeli, da je živo vse. Nekatere stvari pač ne morejo umreti…ali pa?

Heh, kako zanimivo je brati svoja razmišljanja z eno letno zamudo in kako se le-ta spreminjajo!

In končno sem si sestavila celoten pribor za vaje: huda pinceta, doma narejena “igla” (kemik + šivanka), igla kot del injekcije in žiletke.