Hvala Klemen še enkrat! Enkraten spomin!

ps. Prijavili smo se na natečaj – Škisova štorklja, poslali Klemenovo fotografijo (zgoraj v galeriji je osma po vrsti) na temo “igra” in osvojili prvo nagrado! Avtosedež in 12 urni tečaj plavanja za otroka! Kaj bi si želeli boljšega!

Seveda so nas oz. nas še vedno vsi sprašujejo: “Kako mu bo pa ime?”. Ne vem, zakaj vse to tako zanima hehe. Pa smo jim malo pomagali, saj je mene zanimalo, če bi se še kdo spomnil tega imena. V imenu bo imel črko c, god pa bo praznoval poleti. Ugibanje ni bilo in seveda še vedno ni dovoljeno, sprejemamo predloge.

Torej, tukaj jih je nekaj:
Nejc, Lovrenc, Marcel, Nace, Cene, Matic, Lucijan, Franci in Ciril.

Pa tvoj predlog?

No, sedaj (v bistvu že kar nekaj časa) lahko lepo preverite, kdaj bo prišel avtobus na želeno postajo. To vam omogoča internetna stran Telargo Bus Stop. Spodaj napišete le ime postaje (lahko jo tudi izberete med vsemi možnimi) in številko želene avtobusne proge, katere avtobus čakate in to je to. Program vam s pomočjo GPS podatkov o pozicijah avtobusov izračuna napoved naslednjih treh prihodov avtobusa na želeno postajo. Poleg tega pa tudi, če je avtobus nizkopoden (kar pomeni, da je nanj lažje vstopiti…to predvsem zanima starejše ljudi in nas vozičkarke ). Stvar je sploh uporabna, ker do nje lahko dostopate tudi preko mobitela.

No, seveda stvar v celoti ni slovenska iznajdba…za kako uporabno informacijo lahko kliknete na naslednji link: KLIK

No, da preidemo k bistvu: gre za v maščobi topen vitamin po imenu vitamin D ali strokovno kalciferol. Zadolžen je za absorpcijo kalcija in fosforja v prebavilih, s čimer posredno uravnava rast in popravlja kosti. Dve najpomembnejši obliki tega vitamina sta ergokalciferol (D2) in holekalciferol (D3), obstajajo pa še tri: D1, D4 in D5.

Da otroške kosti ne bi bile rahitične, v starosti pa ne bi radi zboleli za osteomalacijo, moramo dnevno zaužiti potrebno količino vitamina D. Nahaja se v kvasu, jajčnem rumenjaku in ribjem olju, dodajajo pa ga tudi mleku. Lahko pa se tvori v naši koži s pomočjo sončne obsevanosti. Ker ne jemo vsak dan lepo kuhanih jajčk in pečenih ribic, moramo pa vsaj skrbeti za dovolj sončnih žarkov, da pridejo do naše kože. Torej, če je le lep dan, ne lenarimo po posteljah in tečnarimo okrog po hiši. Toplo se napravimo in hop na zrak!

Torej, po glasnem hupanju pred cerkvenimi vrati in pozdravom vseh “bodočih” svatov sva se po melodiji Slik z razstave (Modest Petrovič Musorgski) sprehodila do oltarja. Po klopeh so visele lila mašne z belimi trakovi in marjeticami, po stopnicah je svojo razmršeno frizuro kazalo belo resje, najina stola pa sta bila povezana z belim tilom. Pri sami maši nam je prepevala manjša zasedba pevcev zbranih iz vseh vetrov, v zvoniku pa so pritrkovalci po zvonovih udarjali lepo melodijo. Cela maša je trajala malo več kot uro, a bila je lepa in mirna. Po slikanju pred oltarjem sva odhitela iz cerkve, kjer so naju vsi zbrani zasuli z listki cvetov (prisrčno!). Nato so sledile čestitke, lepe in srčne, ki jih nikakor ni bilo konec. Preselili smo se na cerkveno dvorišče, kjer so nam igrali Trio Kranjc, pa tudi catering je bil pripravljen, tako da se je svatba lahko začela. Najprej smo nazdravili, nekaj prigriznili in kaj kmalu zavrteli pete, da smo se ogreli. Načeli smo torte, pa tudi šopek in podvezica sta prišla na svoj račun! Počasi se je tudi že temnilo, ob osmih pa nas je pod streho pregnal dež. Ampak ravno pravi čas. Na koncu smo vse še lepo pospravili in se poslovili. Ker pa nismo mogli kar takoj domov, smo se zmenili še za vročo čokolado…in to kar v Levu, ki pa je bil tudi najino presenečenje, saj sva poročno noč preživela kar tam (zahvala gre vsem sosedom v študentu!). Nekako se pripovedovanje tu konča

Konec koncev: krasen poročni dan (in noč) sva imela! Neponovljiv, tako ali drugače!

Foto: Klemen Brumec

ps.:

• Poroko sva načrtovala kaka dva meseca…vse skupaj. Organizacija je bila v največji večini najina in sva zadovoljna, da se je vse tako izteklo.
• Ker sva imela v glavi kar nekaj različnih možnosti kako, kdaj in kje naj bi se celotna stvar odvijala sva polna nasvetov. Tako, da sva odprta za kakršna koli vprašanja glede vsega postopka, saj veva da ni ravno mačji kašelj!
• Poroka je dan moža in žene. In zato je pomembno, da jima je všeč. Zato svetujeva, da se ne podredite zahtevam koga drugega in sledite svojim občutkom in željam! Po tem si dan zapomniš!

Kaka dva tedna smo spremljali razne oglase, sprobavali avtomobile po avtohišah, spraševali za nasvete in se na koncu le odločili in našli za nas najbolj prikladen in cenovno ugoden avto: Citroen Xsara Picasso, 2.0 HDi, model Exclusive …torej…imamo vse! Po tanovem smo tudi štajerci!

Zakaj pa pujsa Pepa? Jah, otrokom so taka poimenovanja stvari bližje, pa tudi zgleda malo bolj pujsast avto, seveda v lepem smislu (trenutno je tudi res malo bolj umazan in blaten zaradi vremenskih razmer, ampak večinoma lepo skrbimo za njegovo zunanjo in notranjo čistočo ). Ima veliko prostora! Vozi se krasno, sedi se visoko, z gorivom kar lepo šparamo…sploh se ne pritožujemo nad ničemer! Priporočamo, posodimo tudi za testno vožnjo!

Ati se spravi slikat, mami pa objavi

Bil je najlepši jesenski oktobrski dan. Resnično! Če bi si zamislila kateri koli drug dan oz. soboto v oktobru, bi deževalo ali pa bi bilo tako mraz, da…ja…bi bil res mraz! Cel dan smo imeli sonce, toplo je bilo tja do štirih, potlej smo pa tako ali tako malo zaplesali in si ogreli pete.

Celotno sobotno dogajanje se je začelo ob osmih zjutraj v našem študentskem stanovanju v Rožni dolini, kjer smo vsi trije (že prej omenjeni) dobro pozajtrkovali. Okoli devetih smo dobili že prve obiske. Prišla sta fotografa: Klemen in Mojca. Skupaj smo popili skodelico čaja. Vmes sta prišli tudi že obe priči in kaj kmalu smo lahko pričeli z oblačenjem. Medtem se je pripeljal tudi že najin prevoz (bel Opel Kadett, letnik 1969). Z vso opravo na sebi in uro, ki je že nestrpno tik-tak-ala naš odhod, mi je ženin poklonil še krasen poročni šopek in že smo se peljali proti gradu. Ljubljanskem seveda. Civilna poroka se je začela ob 11.30 v grajski modri dvorani (na gradu imajo poroke natempirane kot po tekočem traku, prav smešno po svoje). Po civilnem obredu sva bila deležna dveh kil riža! Kam vse zaide ta riž…

Okoli 12.15 smo se civilno poročenca, priči in fotografa malo potuhnili…in šli v Trnovo, na Plečnikovo nabrežje. Tam smo se malo sprehodili, veliko smejali, objemali, lupčkali itd itd, potlej pa stvar nekako ponovili tudi na Metelkovi. Ja, kar med grafiti (Mojčina ideja…se je izkazala za zelooo dobro !). Ob 14.00 točno pa se pripeljali pred cerkev sv. Srca Jezusovega na Tabor, kjer so nas pričakali že vsi svatje, ki so z navdušenjem pričakovali glasno hupanje.

Naprej pa naslednjič (ko dobimo še drugi del uradnih fotografij, ane Klemen ).

Slike objave so delo Mojce. Najlepša hvala za tak lep spomin, Mojca! :*

Tukaj je nekaj bolj natančnejših informacij v zvezi s to serijo…klik, klik in klik.

Če pa še ne veste, se je trenutno začela predvajati že četrta sezona…danes je zunaj peta serija!

1. Cerkev Srca Jezusovega, Ljubljana – Tabor, 4.1.2009, po popoldanski maši (torej cca. 17.45)

2. Cerkev Sv. Martina, Šmartno v Tuhinju, 6.1.2009, po večerni tri-kraljevski maši (torej cca. 18.45)

Program ostaja isti.

Vabljeni!