To soboto smo šli s pomočjo našega imenitnega vodiča gospodiča Marka Lajovica na krajši pohod do Zasavske Svete gore. Parkirali smo kar visoko, tako da smo hodili le kake dobre pol ure, no je bilo pa to bolj navkreber :/ tudi dež nas je ujel, a smo se hitro skrili v kočo pod cerkvijo in snedli vsak par sendvičev

Ko je nehalo deževati smo jo ucvrli nazaj v dolino. v Kresnice…na palačinke!

Mogoče bo pa naslednji teden voda kaj toplejša, gremo preverit!

Po vseh poročnih pripravah in dejanski poroki naj bi sledili medeni tedni. To veste verjetno. Ne veste pa, da smo jih tudi mi doživeli. Dobila sva krasno darilo najinih prič: tridnevno bivanje (in predvsem kopanje) v Termah Vivat v Moravskih Toplicah.

Sredi decembra lani smo napokali našo pujso Pepo in po ugodni vožnji pristali v Moravskih Toplicah…ha, kar prek Mure smo šli. Nastanili smo se v majhni a lepo opremljeni sobici. Hitro smo pospravili kufre in kot rakete odbrzeli v vodo. Cele tri dni smo čofotali, uživali in počivali ter predvsem tudi dobro jedli

Hvala Klara in Marko za krasno darilo!

…okrogel in debel, se je skrival na otoku sredi oceana…no, sredi Ljubljane toliko potk, ene široke, ene ozke, ene strme, druge položne, na vseh pa polno ljudi…sploh nisem navajena hodit na sprehod takole med zelenje in srečavat toliko čvek-sprehajalcev, kužo-sprehajalcev, tekačev, kolesarjev…jah, se vidi, da nisem ravno doma! In še dobro, da smo šli po napačni poti in najprej prišli na Šišenski hrib! Ker če ne, bi bil naš sprehod prepreprekratek.

Torej, bili smo na sprehodu v ljubljanskem ZOO-ju! Z otrokoma smo bili kar zgodnji…ob 9.00 na ZOO troli iz Bavarca. Dan prej sem na vrtičkovi internetni strani malo pobrskala in našla urnik hranjenja živali, tako da smo videli vse kar se je le dalo. No, zamudili smo le prvega ob 9.15, pa ne zato, ker bi časovno zamudili, pač pa zato, ker smo stali pred napačno kletko…ah ja kakorkoli: najzanimivejši so bili pelikani in akrobatski morski lev, medvedi pa so razočarali. Še dobro, da smo na koncu odkrili še ogrado z domačimi živalmi, kjer smo se poigrali s spečimi prašički, pokukali kje se skrivajo zajčki in božali pisane male kozice. Potem pa na zasluženo kosilo!

Izpiti, kolokviji in počitniško delo se je kmalu zatem prenehalo in že sva se z Gregorjem potepala po morski obali. Poleg plavanja in potapljanja smo preizkusili čoln (če ne pušča ), naučila sem se jadranja in vozlanja enega vozla vozili smo se pod “Krćkim mostom”, betonirali, gugali v viseči mreži, brali knjige, iskali mravljice, kartali, še več jambali, šahirali in se skupaj igrali tako ali drugače. No, aktivno smo preživeli počitnice. Sonce je bilo toplo, kot vedno, melanocite so dobile svojo dozo.

Potlej pa smo prišli nazaj…v deževno Slovenjo. Jah, pa kaj.

Sedaj pa novi izzivi, nove dogodivščine, novi izpiti, novo šolsko leto, novi dnevi in novi čevlji

…travnik verjetno kaki 2 leti ne bo uporaben…