Vsega mogočega. No, verjetno je res na prvem mestu Filipov bratec (ja, če še ne veste, bomo imeli še enega fanta). Mami ima rok 4. aprila. Komaj čakamo obiske, da spet po dolgem času vidimo znan obraz, ki ga drugače mogoče bolj po redko. Smo v pričakovanju Velike noči. In pirhkov (predvsem čokoladnih
, no pa tudi tistih ta pravih seveda). Mami se še odloča, ali ima še čas da skupaj spravi kakšne lepe velikonočne voščilnice? Čakamo takšne dneve, kot je bil današnji: sončen, topel, svetel, razigran, bister,… Upamo, da kmalu pride pomlad. Žafran že dela lepe preproge med odpadlim listjem po Rožniku in Tivoliju. Igrišča so polna otrok in staršev, takšnih in drugačnih, mladih in starih, črnih in belih. V “ribniku” ob Čolnarni se že veselo preganjajo račke (s Filipom vedno pozabiva kak kos starega kruha za te prikupne živalce). Zjutraj nas prebuja ptičje petje, no, pa tudi smetarji, ki pridejo po vsakodnevnih “obveznostih”. Gregor napenja možgančke za še en izpit, katerega izredni rok je ju3, potlej pa si bo tudi ati lahko malo oddahnil od knjig in šel z nama na svež zrak.
Torej, čakajo nas pestri in zanimivi dnevi. Vsaj tako upamo in seveda še naprej…
pričakujemo…






